Medkritika: Senegalska kinematografija in antikolonialni boji

V soboto, 24. oktobra, nas bo v Slovenski kinoteki z uvodnim predavanjem v film Taborišče Thiaroye (Ousmane Sembene, Thierno Faty Sow, 1988) uvedla literarna in filmska kritičarka Aleksandra Gačić.

"Thiaroye simbolno postane prostor, kjer se ne razkriva le dejstvo, da borci za svobodo Francije nazadnje sami ostanejo brez nje, temveč film jasno prikaže tudi zlaganost francoskega revolucionarnega gesla. Svoboda, enakost in bratstvo so predstavljeni kot univerzalni ideali, ki v stiku s partikularnostjo mnoga, predvsem neevropska ljudstva izključujejo. Ko afriški vojaki vztrajajo pri ideji enakovrednosti, rasne hierarhije, znotraj katerih so nekatera življenja v perspektivi nekropolitične vladnosti preprosto manj vredna, privrejo na dan. Afriški vojaki med drugim vsako nepravičnost francoskih častnikov označijo kot fašizem in prav v tej točki film sovpade z mislijo Aiméja Césaireja, ki v znamenitem eseju Razprava o kolonializmu (1950, slo. prev. Zoja Skušek leta 2009 pri založbi *cf) trdi, da so fašistične metode obstajale v kolonijah že dolgo pred začetkom druge svetovne vojne, vendar so ostajale neproblematizirane, ker so jih bili deležni predvsem »Neevropejci«." - Aleksandra Gačić

Pretresljiva vojna drama, ki temelji na resničnih dogodkih: Francija je 1. decembra 1944 zakrivila poboj afriških vojakov, ki so v demobilizacijskem taborišču blizu Dakarja v nekdanji Francoski zahodni Afriki čakali na vrnitev v svoje domovine in izplačilo plač, ki jim jih je za udeležbo v bojih druge svetovne vojne dolgovala francoska kolonialna oblast. Film skozi dolge posnetke razgrete pokrajine in ponosnih teles vzpostavlja bolehno napetost, ki se je naseljevala v vojakih: fašizem, proti kateremu so se borili, se je skozi perverzno gesto jasno izrisal v kolonialistični viziji bodočih zmagovalcev druge svetovne vojne. Film, ki je nastal povsem brez podpore evropskih sredstev, brezkompromisno razkriva hipokrizijo evropskega človeka in je bil nekaj časa prepovedan tako v Senegalu kot Franciji.

Brezplačne vstopnice za člane Društva Fipresci in naročnike revije Ekran.

*

Projekt Medkritika nastaja v sodelovanju z Društvom Fipresci in revijo Ekran ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Previous
Previous

Fipresci na Festivalu slovenskega filma Portorož

Next
Next

Medkritika: Kubanska revolucija in razgradnja evrocentričnega pogleda