FIPRESCI NAGRADE FEKK
2018
Žirija: Veronika Zakonjšek, Žiga Brdnik, Peter Žargi
FeKK SLO: Iva, Maja Alibegović
FeKK BAL: Dramaturgija je precenjena (Drama is Overrated, Precijenjena dramaturgija, Sunčica Ana Veldić)
2019
Žirija: Marko Stojiljković, Ana Šturm, Jasmina Šepetavc
FeKK SLO: Mašina spomina (Memory Machine), Kristina Kokalj
FeKK BAL: Mačka je vedno ženska (A Cat Is Always Female, Mačka je uvijek ženska), Martina Meštrović
2020
Žirija: Oskar Ban Brejc, Anja Banko, Jernej Trebežnik
FeKK SLO: O čustvih in drugem zakonu termodinamike (On Emotions and the Second Law of Thermodynamics), Nika Tomažič
FeKK BAL: In pride večer (Then Comes the Evening, A sad se spušta veče), Maja Novaković
2021
Žirija: Simona Jerala, Igor Harb, Natalija Majsova
FeKK SLO: You Can’t Automate Me, Katarina Jazbec
“Ne moreš me avtomatizirati” je ubesedeno bistvo razmerja med človekom in strojem v visoko mehaniziranem okolju pristanišča. Katarina Jazbec z vpeljavo plesnih elementov izpostavi človekovo telo in kolektivnega duha v vsakdanu, zaznamovanem z garanjem, rutino in prekarnostjo življenja samega.”
FeKK BAL: Emilia Hosu ima HIV (Emilia Hosu Has H.I.V.) Ioana Păun
“Prvenec Ione Păun raziskuje paradokse družbene odgovornosti v času zamujene prihodnosti. Skozi kompleksnost močne protagonistke, ki jo ženeta tako družbeno-okoljski aktivizem kot hedonizem, dobimo vpogled v razslojenost družbenega tkiva in v krhkost bližine. Film je dovršena celota, kjer preko odlične igre in izvirne naracije učinkovito artikulira potrebo po negovanju in prevpraševanju vrednot kot so empatija, enakopravnost in emancipacija.”
2022
Žirija: Ajša Podgornik, Anže Okorn, Vitja Dominkuš Dreu
FeKK SLO: Sutherland v okvirju (Framing Sutherland), Matjaž Jamnik, Gaja Naja Rojec
FeKK BAL: Še malo do novega leta (Još malo do nove godine, Last Days of the Year), Marko Bičanić
2023
Žirija: Ana Jurc, Maruša Kuret, Muanis Sinanović
FeKK SLO: Legenda o Zlatorogu (The Legend of Goldhorn), Lea Vučko
“Legenda o Zlatorogu posega globoko v mitsko folkoro naroda, toda ne zato, da bi vzpostavljala identitarno pripoved, temveč, da bi povedala univerzalno in nadčasovno zgodbo o ljubezni, naravi človeka in moškosti. Obenem skozi vpogled v življenje preteklosti na kompleksen način nagovori sodobno ekološko zavest. Z globoko psihološko intuicijo posega v arhetipski svet, ki korelira tudi z Jungovimi koncepti. Oblika je v skladu z vsebino, saj se poslužuje človeškemu očesu nedostopne infra svetlobe, s čimer sugerira na nevidni duševni svet, pa tudi od človeka ločeno življenje narave. Opozoriti je treba tudi na glasbo, zaigrano na tradicionalne instrumente, ki v tej izvedbi zveni sodobno in tako spaja preteklost s sedanjostjo.”
FeKK BAL: Stevardesa-737 (AirHostess-737), Thanasis Neofotistos
“Stevardesa-737 je mojstrski tečaj stopnjevanja napetosti, agilne koreografije in črnega humorja. Režiser Thanasis Neofotistos v generično anonimnem, a klavstrofobično zamejenem dogajalnem prostoru napetost stopnjuje do njenega anksioznega vrelišča. Boleč zobni aparat kot fizična manifestacija duševne bolečine in nerazrešene družinske travme? Melodrama par excellence.”
2024
Žirija: Aljoša Harlamov, Alen Golež, Jasmina Šepetavc
FeKK SLO: Line Rider, Simon Intihar
»Kratki dokumentarec spretno navigira med dvema ravnema: na eni prikaže fascinanten karakter Boštjana Čadeža, ki ga spoznamo tako skozi zaupen odnos z režiserjem kot skozi njegov ustvarjalni miselni proces. Na drugi strani pa vidimo družbeno-kulturni vpliv Boštjanove igre Line Rider, ki je močno vplivala na številna življenja in zgradila skupnosti ljudi, tudi tistih, ki so po navadi marginalizirane. Gledljiva, humorna, hkrati pa čustvena filmska izkušnja.«
FeKK BAL: Dežela gora (Land of Mountains, Land der Berge), Olga Kosanović
»Film prikazuje kompleksno migrantsko izkušnjo očeta samohranilca Vladimirja, ki s hčerko živi v Avstriji – od absurda birokratskih postopkov do vsakdanjega boja za preživetje. Lika ne spoznamo le kot šablonskega migranta, ampak tudi skozi intimen in igriv družinski odnos. Film se migrantske izkušnje loteva s humorjem in ironijo. Hčerino nedolžno sanjarjenje o potovanju na Tajsko trči ob kruto realnost, saj ju lahko le očetova samopoškodba reši pred izgonom iz države.«
2025
Žirija: Živa Emeršič, Lina Horvat, Ksenija Zubković
FeKK SLO: Mentor, Tinkara Klipšteter
“Film Mentor delikatno raziskuje mejo med performansom in resničnostjo ter hkrati postavlja vprašanja o zlorabi moči v umetniškem procesu – vprašanja, ki segajo daleč prek samega odra. Prostor, ki se začne kot prizorišče vaj, kjer vladata svoboda in ustvarjalnost, se postopoma spremeni v oder napetosti, manipulacije in konfrontacije. Osrednja vloga v zgodbi pripada Suzani Krevh, katere izvrstna igra filmu prinaša globino, ranljivost in moč, zaradi česar je njegov komentar o institucionalnih hierarhijah in umetniški avtoriteti še bolj odmeven. S svojo natančno dramaturgijo film ne preučuje le osebnih dinamik med učiteljem in učencem, temveč razmišlja tudi o družbenih strukturah, ki omogočajo zlorabo in molk, ter ponuja subtilno, a močno kritiko avtoritete, konformizma in skritih pritiskov znotraj kulturnih in izobraževalnih institucij.”
FeKK BAL: Fačuk, Maida Srabović
“Film Fačuk nas popelje v globoko verno podeželsko skupnost, kjer je rojstvo nezakonskega otroka smrtni greh. V središču zgodbe je lik matere, katere strah in ranljivost odražata tako osebni boj kot težo družbene sodbe. Z uporabo znanih ljudskih motivov in vizualnega sveta naivne umetnosti se zgodba razširi s pomočjo fantastične animacije, ki daje obliko neizrečenim čustvom in notranjim stanjem. Materino pot tragično zaključi njen samomor, vendar okoliška narava zdrži in se zdravi, kar ponuja subtilno, poetično zoperstavitev ciklu sramu in izključenosti znotraj skupnosti. Preplet tradicionalnih podob, izrazitega vizualnega jezika in intimne zgodbe dvigne film Fačuk nad lokalni kontekst ter ponuja širšo refleksijo o stigmatizaciji, izključenosti in odpornosti.”
2026
Žirija: Iva Katušin, Savina Petkova (Bolgarija), Martyna Ratnik (Litva)
FeKK SLO: Naši zidovi, Živa Divjak
“Za nežno upodobitev neizrečenega in skrbno razpletanje ponavljajočih se vzorcev prepletenih medgeneracijskih odnosov; za zajemanje najintimnejšega in obenem tistega, kar je v svojem bistvu univerzalno; ter za vero v to, da se tudi v zidovih, ki nas obdajajo, skrivajo vrata, ki čakajo, da jih odpremo.”
FeKK BAL: Petek in svetek, Marina Musulin
“Za portret ženske, ki nas tako velikodušno povabi, da z njo preživimo dan, ne kot gledalci, temveč kot dobrodošli gostje; za delovno okolje, ki se postopoma preobrazi v prostor solidarnosti, dostojanstva, humorja in skrbi; za delo iz ljubezni in ljubezen do dela, pa naj gre za ribe ali gibljive podobe.”